Pohod na Lubnik

V petek šestega oktobra smo se pohodniki Društva bolnikov z osteoporozo Jesenice odpravili na izlet v škofjeloško hribovje natančneje na Lubnik. Lubnik je 1025 m visoka gora, na kateri je postavljena tudi planinska koča, kjer je bil tudi cilj našega pohoda.

Naj začnem na začetku.

Zgodaj zjutraj smo se pohodniki zbrali na Jesenicah in se z tremi avtomobili odpeljali v Škofjo Loko. Mimogrede smo pobrali še pohodnici na Koroški Beli in v Radovljici in se odpeljali proti Škofji Loki do vasi Praprotno.

V Praprotnem smo parkirali ob domačiji, blizu cerkvice svetega Tomaža. Tam so nas domačini lepo pogostili s čajem, žganjem in suhim sadjem. Malo smo še poklepetali in se nato odpravili na pot. Pot se je zlagoma dvigala, se na malo zravnala, pa zopet dvignila, bila je prijetna, ne prezahtevna. Med potjo smo občudovali pokrajino, arhitekturo, domače živali na paši. Ob poti proti vrhu so postavljene tudi klopce, ki so jih postavili posamezniki, ali društva na katerih se lahko malo oddahneš.

Ob prijetnem klepetu smo kar hitro prišli do koče, kjer smo se okrepčali in se naužili razgledov na bližnje hribe in dolino pod nami. V koči so prodajali tudi odlične krofe in ocvirkovko nenormalne velikosti. Tudi oskrbnica je bila prijazna in nas je brez slabe volje gostila, čeprav je bilo tisti petek kar precej pohodnikov na obisku.

Ko  smo se okrepčali smo se počasi odpravili proti izhodišču. Tudi nazaj grede je pot minila kot bi mignil, zato smo se na izhodišču odločili, da gremo še do cerkvice svetega Tomaža – velikokrat slikana cerkvica, ko se dviguje iz jutranjih meglic.

Pred odhodom so nam prijazni domačini iz kmetije prodali še nekaj domačih dobrot – nekaj je bilo tudi degustacij in že smo se posedli v avtomobile in se podali proti domu. 

Vsi smo se strinjali, da smo bili »fajn« družba in da smo preživeli lep dan na odličnem »izletu«!

Miro

Še nekaj slikic za »skomine«