Po Napoleonovi poti nad Trstom

Društvo bolnikov z osteoporozo Jesenice se je tokrat odločilo »vandrati« proti Italiji. V Opčinah smo sestopili iz avtobusa in se od obeliska po prijetni, »komotni«, 8 km dolgi Trajni poti Napoleonovi cesti podali po kraškem robu visoko nad Trstom

in v dalji razprostirajočim se Jadranskim morjem. Urnih nog so se nam po dokaj široki poti izmenjavala sončna in senčna obdobja, mestoma so se ponujali čudoviti pogledi na Trst z markantnim svetilnikom in ondi razprostirajočimi manjšimi kraji z morjem in plovili v ozadju.

Koraki vzdolž poti so ponujali priložnosti prijetnega kramljanja. Spotoma smo ujeli tudi nekaj malice in vročemu dnevu pripadajoče osvežilne pijače. V zanimivi igri narave z odsekanimi ostenji s trasiranimi plezalnimi smermi nam je bilo moč uzreti katerega plezalcev in plezalk, ki so se vešče podajali v navpični, mestoma previsni skalni masiv.

Na koncu poti nas je pobral avtobus, da bi nas odpeljal v Trst na poletno kavo. Nekaj za tem smo se že peljali na izhodišče proti Opčinam, prečili državno mejo in se ustavili pri prijazni Dragici v Sežani. Tamkaj so nam dali jesti in piti, kar je po prehojeni poti in nemilostnim temperaturam poletja kar dobro sedlo.

Po besedah zahvale prijaznemu osebju gostišča smo se mimo zgovorne podobe Srečka Kosovela, po natrpani »primorki« zlagoma prebijali proti domačim krajem. Vsa pohvala Slavku in Miru za dobro zamišljen in izveden pohod. Z besedami, »se vidimo« smo se v popoldanskih urah razšli po domovih.

Tekst: Marjan Zupan 
Foto: Marjan in MIro