Januarski pohod okoli Blejskega jezera

OTOČEK SREDI JEZERA,
GORI PA CERKVICA,
NA SIVI SKALI GRAD STOJI,
BLED V SONCU VES ŽARI

Že po tradiciji je januarski pohod okoli Blejskega jezera. Bled, ta turistični biser Slovenije, ima okoli pet tisoč duš – Blejcev in Blejčanov.

V jutranjih urah, smo se z avtobusom pripeljali na Bled. Od avtobusne postaje, smo mimo bivšega Šmona, krenili proti župnijski cerkvi sv. Martina, ki je bila zgrajena leta 1905. Na tem mestu, še pred letom 1000, je tu stala kapela. Po grajskem pobočju, mimo “blejske sramote” ,nadaljujemo pot proti jezeru. Med prijetnim klepetom in še tudi novoletnimi željami,” pricapljamo” do veslaškega centra v Mali Zaki, kjer v krožišču stoji spomenik Mihajlu Pupinu.

Mihajlo Pupin je bil rojen v Srbiji, umrl pa je v ZDA. V svetu je znan kot velik izumitelj in prejemnik Pulitzerjeve nagrade za književnost. Bil je član mirovne konference leta 1919 v Parizu in ima velike zasluge, da je del Gorenjske – Bohinj, Bled, Kr. Gora in Triglavsko pogorje – pripadlo kraljevini SHS in ne Italiji. Spomenik je darilo srbske vlade, katerega so odkrili leta 2015, v prisotnosti predsednika Slovenije Boruta Pahorja, predsednika Srbije Tomislava Nikoliča in tedanjega župana Bleda Janeza Fajfarja. Pupin je tudi častni občan Bleda od leta 2021.

Pot nadaljujemo do Velike Zake in po lesenem pločniku ,čisto ob jezeru, pridemo do Vile Bled. Vila je bila nekdanja poletna rezidenca kraljeve družine Karadžordževič in kasneje predsednika SFRJ Tita. Pri gostišču Mlino je čas za “odtok” telesnih tekočin in nadaljujemo proti hotelu Toplice. Še po klancu navzgor, pa smo že pri Šmonu. Hja, tudi na kulinarično dobroto nismo pozabili, blejska kremšnita in kava, to je poslastica prava. Celotno pot, cca šest km, imamo vseskozi pogled na otok in grad. O tem pa kdaj drugič.

Končal bom z verzom našega največjega pesnika, Ribčevega Franceta:
»Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja«.

Pa srečno, brez zlomov in poškodb!

član Zvone