Julijski pohod po Mojstrani

Petek, lep julijski dan, mi pa v sosednjo občino, v kraj, ki se pričnenaprej od Hrušice, za Karavanškim tunelom.
Na pot smo se odpeljali z rednim avtobusom do notranjosti Mojstrane.

Na avtobusni postaji sta nas pričakala predsednica društva Nuša s soprogom in še nekaj članic, ki so se pripeljale z lastnim prevozom.

Ker je sonce že pošteno pridobivalo na svoji moči, smo se najprej odpravili do krajevnega zelenega parka Triglavski gaj, ki nam je ob ogledu nudil prijetno senco pod krošnjami dreves in ob žuborenju razvejanega potočka. Park je lepo urejen, s klopicami, ima tudi malo jezerce z otočkom, igrala za otroke.

Skrita zelena oaza med reko Savo in stanovanjskimi hišami, je vredna ogleda in počitka.

Iz parka smo pot nadaljevali v smeri Gozd Martuljka in Kranjske gore, po levi strani Save.

Nezahtevna pot nas je vodila po gozdu v senci, ob spremljavi raznovrstnega ptičjega petja, pogledih cvetočih rožic, ki imajo v gozdu prav poseben odtenek barve.

Prehodili smo kar dober kos poti, vmes ob postanku naredili, kot je v navadi in za lep spomin, skupno fotografijo ter se počasi vrnili proti Mojstrani, mimo pokošenih travnikov, vse do gostišča in picerije Špajza, kjer smo potešili lakoto in se odžejali.

Preden smo se odpravili nazaj na avtobus, smo dogovorili termin za obisk Velike Planine, ki je zaradi slabega vremena v mesecu juniju odpadel.

Za nami je še eden izmed vsakomesečnih pohodov in izletov. Tokratni nas je popeljal po poteh in stranpoteh Mojstrane, za katero sem mislila, da kar dobro poznam, a nas je danes pot popeljala tudi v skrite kotičke. Ostalo nam je še kar nekaj poti a to v naslednjem letu.

Veselimo se že naslednjega.
Do takrat pa uživajmo v lepih poletnih dnevih

foto: Štefana, DORA, MR