Piknik Društva bolnikov z ostroporozo Jesenice
Vsakoletnega piknika Društva bolnikov z osteoporozo Jesenice smo se članice in člani tudi letos veselili, saj je mesec junij že skoral poletni mesec in narava sama po sebi vabi.
Sončno in toplo vreme nam je bilo za piknik zelo naklonjeno. Nekaj se nas je na Pristavo podalo peš iz Planine pod Golico mimo Črnega vrha, nekateri so se pripeljali, nekateri prikolesarili, vsem pa je bilo skupno veselo druženje.
Ob prihodu so nas pod mogočno senco drevesa pričakale predsednica društva in organizacijski odbor z aperitivom in s še toplo in dišečo pehtranovo potico izpod rok kuharice doma. Potica je bila božansko dobra.
Po prihodu vseh prijavljenih smo ugotovili, da se nas je letos zbralo malo manj, verjetno na račun že dopustniških dni na morju in drugih opravičljivih vzrokov.
Po uvodnem pozdravu predsednice Nuše smo se že tradicionalno ob 12.uri odpravili po peš do Trilobita in Javorniškega akumulacijskega jezera, ki s svojo kristalno zeleno in hladno vodo na 940 m nadmorske višine, v neokrnjeni naravi v poletnih dneh ponuja prijetno ohladitev. Nekateri pogumneži se kljub hladni vodi tudi kopaju v njem.
Mi smo si malo nad jezerom v hladnem potočku osvežili roke in noge.
Seveda pa sm vso to naravno lepoto in družbo ovekovečili s skupinsko fotografijo.
Pot nazaj je potekala skozi gozd, čez cvetoče travnike, ob pogovoru o rožah, domačih sirupih, peki štrudlja, osnovnošolskih spominih in še o mnogočem.
Senca nas je vabila, da se pred kosilom še malo ohladimo in odžejamo, saj je bilo sonce gospodar neba brez oblačka in temu primerno je bilo potrebno skrbeti za dobro in hladno osvežitev.
Po dobrem kosilu z žara, kar se pikniku pritiče, je sledilo še tekmovanje v prelivanju vode s kozarci v plastenke.
Štiri pogumne prostovoljke smo se pomerile v zabavni igri, polni smeha in medsebojne pomoči. Poleg zmagovalke Jožice smo tudi ostale tri prejele nagrade.
Seveda pa je sledil še srečelov. Iskrena hvala vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k zbiranju sponzorjev in daril, pripravi vrečk z darili, inovativnimi bonbon srečkami, prodajo in vsem malenkostmi, ki so pripomogli k temu, da smo dobili toliko daril, saj so bile prodane vse srečke.
Na pikniku sem bila letos prvič, nekaj članic in članov društva že poznam ali s pohodov, izletov, telovadbe, iz mladostnih dni,… nekaj pa sem jih spoznala na novo in sem jih bila vesela, bili so resnično prijetna družba.
Domov smo se odpravili v popoldanskih urah, s polnimi rokami daril in obljubami sami sebi, da se naslednje leto spet srečamo v tej čudoviti naravi in družbi.
Tekst in fotografije: Štefana Jovičič
