Opatija

Glede na program izletov in dogodkov v letošnjem letu je bil na vrsti ogled znanega istrskega turističnega mesta, vsem znana Opatija.

V veselem razpoloženju se je avtobus vse od Mojstrane do Radovljice polnil s članicami in člani našega društva. Z nami je bila tudi predsednica društva Nuša in seveda vodja izleta Slavko, ki sta nas pozdravila v imenu društva in povedala program izleta. 

Kot bi mignil smo se zapeljali po vsem znani cesti proti Postojni. Slavko nam je med tem, ko smo mi skozi okna opazovali pokrajino, osvežil znanje o Postojni, Pivki in ne vsem znanem naselju Prestranek, ki leži nad levim bregom reke Pivke. V tem naselju je bilo nekoč gospodarsko pomembno železniško postajališče, še dan danes je znano podjetje Javor Pivka. V okolici naselja je več kraških jam, ki pa niso urejene za turistične oglede (Mrzla jama, Ovčja jama, Zakajeni spodmol,…). V 16.stoletju je bil v naselju prvič omenjen grad Prestranek, ki je v vsem času do danes zamenjal mnogo lastnikov, seda je v njem Center za vzgojo jahalnih konj. 

Peljali smo se tudi mimo lepo urejenega parka vojaške zgodovine v občini Pivka.

Opatija nas je pričakala v tihem deževnem vremenu, ki pa nas navkljub temu ni zadržalo, da si ne bi ogledali dobro založene lokalne  tržnice, polne rož in zelenjave ter si v bližnjem lokalu privoščili dopoldanske kave. 

Do dogovorjenega mesta ob obali nas je pot vodila mimo prelepih parkov, najbolj znani so Park sv. Jakova, Park Angelina in Park Margareta. Kljub zimskemu času in dežju so parki polni zelenja in urejenih poti.

7 km pot do Lovrana smo prehodili po obalni promenadi Lungomare, ob kateri je polno znamenitosti, malih plaž, tudi za kužke, najbolj me je pritegnil kip dekleta z galebom. Pa ni bil le kip galeba, tam se je kot maneken na ogled postavil živi galeb, kar priča fotografija. 

Na poti so nam prijazne domačinke ponudile slastne flancate, po istrsko hroštule.

Po prihodu v mesto Lovran, smo se po stopnicah povzpeli do mestne hiše. Samo mesto je bilo že pripravljeno na  tradicionalni pustni karneval.

Kaj več si zaradi vremenskih razmer nismo uspeli ogledati, smo pa ob poti nad obalo videli veliko lepih starih vil in hotelov.

Da bi bil zaključek izleta popoln, smo si v Lovranu privoščili kosilo. Sardelce in lignji so bili njami, ful dobri bi rekli naši mladinci.

Ker imamo dobre organizatorje in se tudi mi držimo dogovorjenih ur nas je avtobus po kosilu že čakal, da nas odpelje nazaj domov.

Na poti domov se je pogovor v avtobusu še bolj razživel in en, dva, tri smo bili  v Radovljici, kjer so nas zapustili prvi člani in potem tako na vsaki postaji vse do jutranjega izhodišča.

Se vidimo naslednji mesec na novem doživetje.

Zapisala:
Štefana Jovičič