Zadnji pohod v letu 2022 – pohod presenečenja

Leto se je hitro obrnilo in prišel je prvi petek v decembru, dan ko se odpravimo na pohod. V programu dela je bilo napisano, da bo to pohod presenečenja, za to sva z vodjem pohodov – Slavkom pripravila  pohod za članice in člane, kateri naj bi ostal v lepem spominu. To nama je po reakcijah pohodnikov ob koncu tudi uspelo.

Dobili smo se zjutraj na železniški postaji Jesenice in sedli na vlak, ki nas je odpeljal v Ljubljano.

V Ljubljani smo presedli na vlak, ki nas je odpeljal proti Novemu mestu. Na tem vlaku, pa je vodja pohoda povedal prvi cilj, to je bila Mirna peč.

V Mirni peči smo šli najprej mimo osnovne šole, ki je poimenovana po našem velikem pesniku Tonetu Pavčku.

Pot nas je vodila do starega centra vasi, kjer smo si najprej ogledali cerkev svetega Kancijana – zunaj in znotraj . Cerkev sama je bila večkrat prezidana in obnovljena, taka kot je danes pa je bila dokončana 1917.

Iz cerkve pa smo se nato podali še v muzej drugega znanega »Dolenjca« Lojzeta Slaka. Tu smo se ob predavanju kustosinje najprej seznanili z življenjem in delom našega slavnega rojaka. Kustosinja nam je še povedala nekaj stvari o »frajtonarici« ter jo razstavila, tako, da smo si lahko ogledali piščali in se prepričali, da imajo različen zvok, če meh vlečeš, ali stiskaš.

Potem smo si še ogledali razstavo predmetov, ki so še vedno v lasti družine Slak. V muzeju je tudi bogat video arhiv na več postajah, tako, da si obiskovalci lahko sami izberejo obdobje in glasbo, katere želiš poslušati.

Za spomin nas je kustosinja še posnela, ko smo zapeli eno Slakovo vižo, žal nismo imeli svojega godca s seboj (v muzeju imajo eno harmoniko, s katero lahko skupina zaigra in zapoje), tako da smo zapeli ob spremljavi playbacka.

Po obisku muzeja smo se odpravili še v bližnjo gostilno na odlično malico, potem pa na vlak za Ljubljano.

V Ljubljano smo  prispeli okoli sedemnajste ure, ko je bilo že mračno, zato smo se odpravilo še na ogled praznično okrašenega mesta, za kar smo si vzeli slabo uro in pol, potem pa smo zopet pohiteli na železniško postajo in se polni lepih vtisov odpeljali proti domu.

Na vlaku smo se dogovorili še kam gremo na prvi pohod v letu, ki prihaja  in se polni lepih pričakovanj in želja poslovili.

Tekst in slike MiroR