Sevnica

Napovedano hladno oktobrsko jutro nas je zvabilo iz toplih domov najprej na železniško postajo na Jesenicah, od koder smo se po veselih jutranjih pozdravih in ugotovitvi, da se nas je za pot zbralo lepo število članic in članov društva, odpeljali z vlakom proti Sevnici.

Kljub precej polnim kupejem mednarodnega vlaka smo si vsi uspeli zagotoviti svoj sedež.

Vožnja je ob klepetu in medsebojnem spoznavanju hitro minila.

V Sevnico smo prispeli ob predvidenem času, tako da vse pohvale železnici.

Vodja izleta Slavko nam je že takoj ob prihodu s svojim mirnim in prijetnim glasom predstavil podrobne informacije o poteku dneva.

Ena izmed znamenitosti Sevnice je tudi torta domačinke in prve dame Amerike Melanije Tramp in seveda smo si torto ogledali in nekateri tudi poskusili v prijetni slaščičarni Julija. Torte Donalda še nimajo.

Po sladici in kavi smo se napotili na trg mesta Sevnica, kjer nas je že čakala turistična vodička Petra, ki nam je predstavila začetke mesta Sevnica, njene znamenitosti vse od nastanka do danes. Nam precej znani sta tovarni Lisca in Kopitarna , ki sta se ohranili še do danes.

Pot smo nato nadaljevali proti staremu mestnemu jedru, od tod pa po travniški poti navkreber proti gradu, ki stoji na razglednem griču nad mestom.

Ob Lutrovski kleti, ki je sestavni del gradu in jo je v obdobju 1547-1584 občasno obiskoval Jurij Dalmatin, nam  je vodička pred vstopom v grad, podala še nekaj dodatnih informacij o gradu, ki je bil sezidan v prvi polovici 12 stoletja. V obdobjih menjav lastnikov je bil grad deležen nekaj sprememb notranjosti in dozidav, od prvotne opreme pa je ohranjen le klavir in divan, pa tudi prvotni pod v nekaterih prostorih.

Grad Sevnica  je današnji osrednji kulturni, zgodovinski, politični in protokolarni objekt v občini, obenem pa središče kulturnega dogajanja. Ogledali smo si baročni salon, poročno in konferenčno dvorano, hodnike in stolp s freskami. 

Na pobočju pred gradom je lično urejen grajski vinograd, kjer je posajenih 500 trt modre frankinje, najbolj kakovostne rdeče vinske sorte v vinorodni deželi Posavje.

Izpred gradu se nam je ponudil prelep razgled nad starim mestnim jedrom in dolino reke Save.

Polni lepih vtisov smo se spustili nazaj v mesto, kjer nas je že v naprej dogovorjeno čakalo okusno kosilo v hotelu Ajdovec. Ob klepetu in hrani je čas hitro minil in ker vlak ne čaka, smo se odpravili na železniško postajo in z vlakom naprej proti domačem kraju.

Da pa pregovor o tem, da veliko žensk skupaj prikliče dež,  ne velja vedno, smo članice društva dokazale danes, saj je bil dan lep in sončen, kot iz sanj.

Hvala moški trojki za družbo in da ste nam pustili do besede, ste super poslušalci.

Tekst: Štefana Jovičič
Foto: Miro Ražman