Prijeten zimski pohod iz Martuljka skozi Kranjsko Goro do Jasne

Dokaj hladno Miklavževo jutro nas je člane Društva bolnikov z osteoporozo Jesenice tistega decembrskega dne pognalo do avtobusnih postajališč na relaciji Ljubljana – Rateče. Prispevši v Gozd Martuljek, ali po domače Rute, smo skupinsko izstopili in pod izkušeno organizacijsko  in pohodniško taktirko Slavka in Mira, po Rutarški poti za Savo krenili proti Mariji na produ, kot je bila prvotno poimenovana Kranjska Gora. Po zanimivem križarjenju vzdolž dopoldansko nekolikanj zaspanih ulic mondenega naselja starodobne duše, smo predahnili v slaščičarni, se okrepčali z Miklavževo kavo društva in ličnim Miklavževim piškotom ene članic. Odločen korak nas je nadalje ob Pišnici popeljal proti slikoviti Jasni.

Za naslednje prijetno presenečenje je poskrbelo zaledenelo jezerce v varstvu zlatoroga, da bi nas nekaj malega za tem objel snežni metež in nam ob poti do avtentične kranjskogorske gostilne pričaral obilje zime, ki si jo v praznično decembrskem času iskreno želimo. Topla notranjost nam je krog miz posedenim postregla z obaro in pridodanimi žganci, golažem s polento, ali ričetom s klobaso. S pozitivnostjo in vedrino predsednice društva Nuše smo bili toplo pozdravljeni in prisrčno nagovorjeni. Pred obedom je za imenitno duhovno »predjed« z recitacijami poskrbela udeleženka, vešča vihtenja peresa v smeri poezije. Dodobra okrepčanim je ob poti na avtobus prijetno posvetilo Miklavževo sonce, da bi nas nekaj za tem v izdatno napolnjenem vozilu nizvodno pospremilo proti bližajočim Jesenicam. Ob vrstečih se postajališčih smo jeli zlagoma a vztrajno izstopati. Tako se je v vsem dobrim sklenil družaben, na moč prijeten »Miklavžev pohod« Društva bolnikov z osteoporozo Jesenice, z iskreno pomislijo na katerega bližajočih druženj.

Marjan Zupan