Pohod po Jurčičevi poti

Čas korona virusa nas je prisilil, da ostajamo doma in s tem poskrbimo za svoje zdravje in za zdravje ostalih, saj nikoli ne vemo, kdaj in kje  lahko dobimo virus. Da nam bo pa »karantena« hitreje minila sem pripravil en zapis, ki sem ga opravil skupaj s prijatelji izven našega društva.

Ker nam je planirani pohod društva odneslo slabo vreme, je bil pa naslednji dan organiziran že 27. vseslovenski pohod po Jurčičevi poti. Ker na tem pohodu še nisem bil, sem se odločil da prehodim to čudovito pot po dolenjski pokrajini in krajih katere je opisoval pisatelj v svojih delih.

Pohod je bil prvič organiziran ob 150 letnici rojstva pisatelja Josipa Jurčiča, ki je bil rojen leta 1844, torej leta 1994.

Start pohoda je v Višnji Gori, poteka do Polževa, kjer je pri hotelu Polževo tudi kontrolna točka, nato pa se nadaljuje proti Muljavi, kjer je tudi cilj pohoda. Pot je dolga približno 15km. Najvztrajnejši, pa lahko nadaljujejo še do vasi Krka, kjer je nekaj časa Josip hodil tudi v osnovno šolo, to pa nanese še približno 5km. Iz vasi Krke so za pohodnike organizirani avtobusi za povratek na Muljavo, ali Višnjo Goro. Vas Krka je v zadnjem času najbolj poznana po seriji Reka ljubezni.

Jaz sem si na poti z veseljem ogledal tudi štiri cerkvice in sicer cerkev svete Ane, cerkev svetega Duha, kjer je tudi najvišja točka na poti – 630m, cerkev svetega Janeza Krstnika in cerkev Marijinega Vnebozetja. Sicer nisem ravno veren, samo sakralne objekte si pa vedno ogledam, na vsem mojih potovanjih.

Na Muljavi je pohodnike pričakal pester program, ki se je končal z veselico na kateri je igral domači ansambel harmonikarjev Bučar in nato še priznani Čuki, ki so pohodnikom hitro pregnali utrujenost in so se urno zavrteli ob plesnih ritmih glasbe.

Organizator je tudi »odprl« Krjavljevo kočo, v kateri so s pomočjo kamišibaja pripovedovali Jurčičeve zgodbe – o Krjavlju, Kozlovski sodbi v Višnji Gori, …. Seveda sem šel poslušat zgodbe. Navdušilo me je tudi to, da je interpretatorka dele zgodb povedala v dolenjskem narečju.

Kar prehitro je minil čas in potrebno se je bilo vrniti na Gorenjsko, kamor sem se vrnil poln lepih vtisov.

Upam, da sem vam s tem zapisom malo skrajšal »ostanimo doma«!

Na koncu pa še nekaj fotografij s pohoda – mogoče vas bodo pripravile, da se boste pohoda udeležili tudi sami. Pot je lepo vzdrževana in označena, tako, da …

Tekst in foto: Miro R.