Po poti kulturne dediščine

Oh ti protikoronski ukrepi, v želji po zaščiti splošnega zdravja so zavrla vsa društvena delovanja, prav tako tudi delovanje pohodne skupine našega društva na Jesenicah.

No, pa smo tudi pričakali malo sprostitev ukrepov v mesecu februarju in smo se takoj zbrali – deset najpogumnejših, in se v počastitev že minulega  slovenskega kulturnega praznika podali na pot kulturne dediščine.

Zbrali smo se na želežniški postaji na Jesenicah in se odpeljali do Žirovnice, kjer smo se odpravili najprej do Čopove hiše, ki je tudi muzej. Čeprav je bil odprt, se za ogled nismo odločili, saj smo ga vsi že prej obiskali, zato smo se kar pogumno podali naprej.

Lepo označena pot nas je vodila naprej proti Vrbi. Pred šolo v Zabreznici, smo si ogledali doprsne kipe šestih pomembnih mož iz »dežele«: Matija Čop, Fran Saleški Finžgar, Janez Jalen, Dr. France Prešeren in Anton Janša.

V Breznici smo odšli mimo čebelnjaka Antona Janša, ter nadaljevali pot do Doslovč, kjer stoji hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, avtorja knjige Pod svobodnim soncem, ki smo jo v otroštvu gotovo vsi prebrali. Prav on je bil tudi sorodnik dr. Franceta Prešerna po mamini strani in je bil pobudnik, da se odkupi rojstna hiša pesnika in se ga preuredi v muzej. Pred hišo smo se malo odahnili in se odžejali, ter se fotografirali za spomin.

Pot nas je vodila naprej do rojstne hiše duhovnika in pisatelja Janeza Jalna avtorja najbolj poznanega po romanu Bobri. V hiši je urejen zasebni muzej in vam radi odprejo vrata, če si zaželite ogledati notranjost. Tudi zunanjost in hiša so zelo lepo urejena.

Pot smo nadaljevali naprej proti Vrbi. Najprej smo se ustavili pri cerkvici svetega Marka. Tu smo imeli prvi resni odmor za malico, tudi tu, smo se slikali. Nato smo se odpravili še do rojstne hiše našega največjega pesnika. Notranjost smo si vsi že večkrat ogledali, zato nismo hoteli ovirati drugih obiskovalcev, ki jih je bilo kar nekaj, prav zaradi sprostitve ukrepov in prelepega sončnega dne.

Sledil je še zadnji del poti do avtobusne postaje od koder smo se z avtobusom podali proti domu.

Pot je dolga približno osem km in vodi malo po asfaltu, preko travnikov in poljskih poteh, vmes pa nas postreže z prelepimi pogledi na kulturno krajino.

Vsem bralcem priporočam, da se odpravite na to pot z otroki, vnuki, ali pa kar sami. Verjemite, duša vam bo hvaležna.

Miro